Liverpool in Millport (otok Cumbrae)

Kot sem obljubila tale objava hitro sledila prejšni, čeprav mi je ni uspelo cele napisati za vikend. Ker je bla prejšna objava že tako ali tako dolga sem se odločila, da vam o teh dveh izletih napišem rajši v tej novi objavi.

Torej prvi izlet na katerega sem šla je bil izlet v Liverpool. Na ta izlet sem šla sama in na "lastno pest". Verjetno vsi dobro veste, da sem navijačica nogometnega kluba Liverpool in glavni razlog je bil prav ogled tekme na stadionu Anfield. Liverpool leži na zahodni obali Anglije in je pristaniško mesto ob reki Mersey. V Liverpool sem se odpravila z vlakom. Vožnja z vlakom v Liverpool je trajala 4 ure in pol. Pot tja je potekala preko Wigana in nazaj preko Manchestra. Karte sem kupila že par tednov prej, ker so bolj poceni, če jih kupiš prej. Iz Edinburgove glavne postaje Waverley sem se odpravila ob 12ih. Vlak je bil eden tistih vlakov, ki se v ovinkih nagibajo. Tako da mislim, da smo šli kar hitro. Čas sem si predvsem krajšala s poslušanjem glasbe in pač opazovanjem pokrajine Škotske in Anglije. Predvsem lahko opaziš da je Škotska bolj valovita in ima kar precej veternih turbin. Škotska ima velik potencial kar se tiče obnovljivih virov energije in jih tudi na vsakem koraku poskuša izkoristiti.

Škotska pokrajina (slaba slika zaradi odseva v oknu)

Veterne turbine.

Vlak me ni peljal do Liverpoola, ampak do mesteca Wigan. Tam sem imela naslednji vlak 10 minut kasneje, tako da sem mogla pohiteti. Vlak za Liverpool je bil čisto nasprotje tega prvega vlaka. Bil je počasen, glasen in še čuden vonj je imel. Poleg tega v vlaku niso bili sedeži tako kot ponavadi, ampak so bile lesene klopce. Haha. Vlak je bil tudi poln mladine, ki se je očitno v Liverpool odpravila žurat. Vožnja je hitro minila in že sem bila v Liverpoolu.

Železniška postaja Liverpool.

Tam sem mogla počakati, saj me je na postajo prišla iskat moja gostiteljica Helen. Helen sem kontaktirala preko spletne strani "couchsurfing", kjer ti ljudje ponujajo prenočišče zastonj. Idealna rešitev za nas študente. Helen me je prišla iskat s svojim avtom in me odpeljala v svoje stanovanje. Stanovanje je bilo blizu Univerze Liverpool, kjer Helen študira. Ko se k nekomu odpraviš domov, nikoli ne veš kaj lahko pričakuješ. Ampak tale stanovanje je bil res lep in kavč udoben ;). Helen je bila zelo prijazna in mi seveda takoj rekla, naj se počutim kot doma.

"Moj" kavč

 Drugače pa s Helen živi tudi njen fant Dan, ki pa je natakar v gostilni. Zanimivo je da sta se spoznala na Kanarskih otokih, kjer je Dan želel ostati, ampak se je za Helen vrnil v Anglijo....oooooo. Kako romantično ;) Ironično je, da je Helen drugače iz mestu Stoke proti katerim pa je Liverpool tisti vikend igral tekmo. Vendar je Helen rekla, da ji je vseeno katera ekipa zmaga, ker nogometa itak ne gleda. Je pa Dan navijač Manchester Uniteda in me je zato ves čas nekaj zbadal. Ampak mu tudi jaz nisem ostala dolžna ;) Tisti dan sem sicer mislila iti malo okoli po Liverpoolu, ampak me je vožnja očitno zmatrala, čeprav se tega prej nisem zavedala. Tako da sem ostala pri Helen in sva skupaj klepetale in gledale razne oddaje po televiziji. Med drugimi tud oddajo X factor. Izvedela sem, da ima Liverpool svojega tekmovalca in kasneje v mestu tudi opazila kar nekaj plakatov z napisi: we believe in you Chrsitopher in podobno. Zanimivo kako se celotno mesto zbere in podpira svojega tekmovalca. Poleg mene sta tisto noč pri Helen prespale še dve punci prav tako couchsurferke. Ker je bila ena iz Nemčije in druga iz Portugalske sem Helen vprašala od kje se poznata in je rekla da preko neke skupnosti imenovane LGBT. Ne jaz in ne ona nisva vedela kaj je ta skupnost, zato je Helen "pogooglala" in ugotovila da kratica LGBT stoji za lesbians, gay, bisexual and transgender. Hahaha. Obe sva se samo spogledale...hahaha. No kot veste nimam nobenih problemov z istospolno usmerjenimi. Se je pa nekaj pripetilo med gledanjem X-facotrja. Namreč nastopil je eden od tekmovalcev, ki je bil oblečen v neko zlato bleščečo majico in bil namazan. Ko sem ga videla sem se zasmejala in rekla oh my god...ne vem zakaj, ampak občutek sem imela, da je izgledalo rahlo žaljivo. Tako da sem v sekundi začutila kako sem zardela. Ne vem ali je Nemka to videla, ampak njen komentar je bil ohhh he's so nooot gay (ironično seveda). Takrat sem se malo sprostila...haha...Obe punci sta zelo v redu. Nemka je sicer bila bolj tiha. Portugalke pa se ni dalo ustaviti. Ves čas je imela kaj za povedat.

Po noči na kavču sem se zjutraj odpravila v mesto. Ker sem bila v Liverpoolu samo en dan se nisem zelo obremenjevala kaj bom delala. Dejansko sem se le sprehodila čez center mesta in uživala v sončnem dnevu. Poleg tega se res fajn počutiš, ko skoraj na vsakem koraku vidiš nekoga oblečenega v rdeč "sveti" dres in kako se število ljudi v dresih povečuje z bližanjem tekme. Ugotovila sem, da odkar sem bila nazadnje tam leta 2009, sta v Liverpoolu dve novi stvari in sicer prenovljena železniška postaja in razgledno kolo (tako kot London eye v Londonu, le veliko manjše). Po sprehodu sem si privoščila kavico v lokalu s pogledom na ta kolo in edina glasba, ki so jo vrteli v lokalu je bila seveda glasba The Beatles.

Center mesta

Albert dock

Rumen podmornica :)

Kavica ob poslušanju The Beatles

Po temu sem se odpravila v Liverpoolovo uradno trgovino, kjer sem si kupila dres Aggerja, dresa za Urbana in Dejana ter še nekaj drugih drobnarij. Imela sem nekaj težav s kreditno kartico, ampak na koncu smo vse rešili. Po nakupovanju pa sem se vrnila v stanovanje, se preoblekla v "bojno" opravo in se odpravila proti Anfieldu. Tisti dan je bil res topel, tako da sem na soncu lahko bila brez problema v kratkih rokavih. Ko sem prispela na avtobusno postajo je bilo seveda zbranih že ogromno navijačev in ko je prišel avtobus se nas je večina (ne pa vsi) "zbasala" v avtobus. Avtobus nas je po približno 15 minutah pripeljal na Anfield. Ne znam opisat občutka, ko prideš na kraj kjer je vse rdeče in veš da so vsi ljudje dihajo in živijo za ta klub :) Odlično! Tam sem se dobila s svojimi francoskimi prijatelji in dobila karto. Tokrat sem sedela v Kopu. Kop je del tribune, kjer so najbolj zvesti Liverpoolovi navijači in tisti navijači, ki večino tekme stojijo in pojejo. Biti del tega je res nekaj neverjetnega. Vsakič ko zapojem You'll never walk alone s tako množico ljudi mi gredo vse kocine pokonci. Potem pa ko še poješ celo tekmo...ahhh...neprecenljivo. Res je dobro biti navijač Liverpoola hahaha. Tekma se je na žalost končala izeenačeno 0:0. Res sem si želela videti gol. Na žalost mi ni bilo usojeno. Tako pač je. Vseeno sem bila vesela za tako super izkušnjo in sem se po tekmi vrnila v Helenin stanovanje. Pri Helen sta punci (couchsurferki) naredili večerjo in namreč zelenjavno lazanjo. Bila je super večerja in preveč sem se najdela. Po večerji smo še malo klepetale, nato pa sem se mogla odpraviti nazaj proti "domu".

Jaz pred spomenikom Shankleya

This is Anfield

Ogrevanje

Petje You'll never walk alone.

Zapora cest zaradi množice navijačev.

Večerja

Prejšni petek (12.10) pa smo se v sklopu našega programa na univerzi odpravili na ekskurzijo na otok Cumbrae na morsko biološko postajo Millport. Ekskurzije so vedno bile in vedno bodo zakon. Predvsem sem se veselila, ker se na takih izletih z razredom še bolj povežeš. Torej odpravili smo se v petek zjutraj. Peljali smo se proti zahodni obali mimo Glasgowa. Sam vožnja je trajala približno dve uri in pol. Zjutraj ob zbiranju je bilo v Edinburgu deževno, a ko smo prišli na zahodno obalo se je tam počasi začel kazati sonček. Lepo vreme nas je spremljalo vseh 5 dni (zadnji dan je malo deževalo zjutraj, vendar ni bilo prehudo). Na zahodni obali smo počakali na trajekt in v dobrih 15 minutah bili na otoku.

Na trajektu.

 Ko smo se namestili v naših sobah (sobo sem si delila z Jude) smo se mogli čim preje zbrati v laboratoriju. Razdeliti smo se mogli v 2 skupini in ker sem bila med prvimi sedmimi pripravljena sem pristala v prvi skupini. V naši skupini so bili vsi fantje (David, Garteh, Donal in Kenneth) ter 3 punce (jaz, Angela in Kelly). Naši "vodji" sta bila profesor Hamish in pa Jennifer Loxton, ki je včasih študirala to kar mi, zdaj pa dela doktorat pri Natural History museum of London. Ker se je mudilo, smo se hitro odpravili na našo ladjico Aora.

Odhod na ladjo.

Z ladjo smo se zapeljali po zalivu in začeli z dvema raziskavama: beam trawl in grab sample. Pri prvi smo vrgli mrežo v morje in se vozili približno pol ure sem ter tja. Mrežo smo povlekli gor in v mreži dobili ogromno živali, alg... Česa takega še nisem videla nikoli v življenju. Tako da sem jaz kar malo obstala. Ampak mogli smo v čim hitrejšem času izbrati primerke različnih vrst živali in jih dati v našo posodo, ostale pa smo vrgli nazaj v morje (upam da jih je večina preživel to travmatično izkušnjo :)).

Beam trawl.

Kup vseh mogočih živali.

Izbiranje vseh živalc.

Vse "prezentativne" vrste +moji novi gumijasti škornji :D

Jaz osvoboditeljica z lopato.

Naredili smo tudi grab sample, pri katerem iz tal poberejo sediment, katerega smo prav tako pospravili v našo posodo in vse skupaj odnesli na obalo.

Grab sample.

Sediment v grab samplu.

 Kapitan ladje nam je še razkazal vse mašine in na kaj vse moraš biti pozoren, ko voziš ladjo. Saj ne rečem, da ni zanimivo, ampak komaj sem čakala, da smo se lahko začel ukvarjati z našim živalcam. Ko smo prišli z ladje smo jih hitro dali v večji tank, da so se lahko malo bolj "razkomotle". Po temu je David skoraj vsako od njih nekako pobožal in res je zgledalo, kot da jih je večina pomirjenih :) Zato smo začeli Davida hecati, da je Fish whisperer (šepetalec rib). Ker smo mogli za našo skupino izbrati ime smo se nato kar vsi skupaj začeli klicati Fish whisperers.

Prevažanje na postajo.

Naš pomirjevalec David

Tank

Fish whisperers (jaz z mojimi uber hudimi škornji, Donal, David, Gareth, prof. Hamish, Angela,Kelly in Kenneth)

Ker je bila ura že 1 smo mogli hitro na kosilo. Prvi dan mi kosilo ni bilo všeč, ker je bilo preveč pekoče za moj okus. Vsi naslednji obroki so bili odlični in tudi zelo obilni. Haha. Preveč sem jedla tistih 5 dni. Po kosilu nam je Hamish predstavil postajo. Videli smo laboratorije, knjižnico, akvarij in muzej. V bistvu nas je hotel le zaposliti, ker nismo smeli imeti prednosti pred drugo skupino, ki je bila tačas na ladji.

Akvarij

Stari laboratoriji (muzej)

Ko so končno prispeli smo lahko začeli delati. Jaz, David in Angela smo začeli delati s sedimentom. Mogli smo namreč ves sediment presejati skozi sita in vse male živalce, ki so se skrivale v blatu dati v drugo posodo. To je kar nekaj časa trajalo, saj je bilo blata precej. Dobili smo predvsem veliko črvičkov in majhnih morskih zvezd.

Presajanje sedimenta

Dobljene živalce iz sedimenta.

 Ko smo zaključili smo šli v laboratorij in poskušali identificirati večje živali. Namen je bil predvsem oceniti biodiverziteto in tudi če obstaja kakšna žival, ki je redka. Identifikacija poteka z debelimi knjigami v katerih iščeš "ključe" kateri so značilni le za določeno vrsto živali. Mogoče ne zveni zanimivo, ampak meni je bilo. Raziskovala sem razne značilnosti po knjigi in potem pregledala žival, če to značilnost ima...bili smo kot kakšni detektivi živalskih vrst. Na žalost mi tisti dan ni uspelo identificirati nobene vrste...ampak  sem si vse označila, tako da sem delo pustila za naslednji dan in jih spustila nazaj v tank.

Identifikacija vrst.

 Ob 6ih smo mogli na večerjo, nakar so nam takrat povedali, da bomo mogli imeti tisti večer predstavitev. Predstavitev je mogla biti pripravljena do 7ih. No hvala lepa ker poveste! Saj predstavitve niso ocenjevali, ampak vseeno bi bilo fajn biti bolj pripravljen. Hitro smo povečerjali in za pripravo predstavitve nam je ostalo slabih 30 minut. Počutila sem se kot v kakšnem resničnostnem showu, ko jim dajo nalogo za naresti v skoraj nemogočem času. Vsi smo bili živčni, ker pač je bila naloga bolj tako-tako pripravljena. Jaz sem bila še posebej, saj še nikoli nisem v angleščini predstavljala (če ne upoštevam predstavitve v 6. razredu OŠ). Vedla sem da bom prej ali slej mogla, ampak sem nekako računala, da se bom takrat res dobro pripravila. No...dobra priprava je definitivno padla v vodo. Ob 7ih nam je najprej vodja morske biološke postaje predstavil postajo in njeno delovanje. Ob 8ih pa smo bili na vrsti mi. Jaz sem bila druga v naši skupini. Po začetni tremi in tresočem glasu se mi je odprlo in sem svoj del dobro speljala. Seveda sem že sama opazila nekatere slovnične napake, samo ni bilo hujšega. V skupini smo imeli kar nekaj ljudi, ki so bili 5x bolj živčnih od mene. Ena od njih je bila Kelly. Kelly je drugače zelo v redu punca, samo pri predstavitvah čisto preveč živčna. Vse je tako ali tako prebrala z lista, pa še za to se je skoraj vsake 5 sekund ustavila, da je lahko zajela zrak. Kasneje sem ugotovila, da na splošno ljudje iz VB sploh nimajo veliko izkušenj s predstavitvami, ker so jih imeli recimo prej na faksu ene 3 v vseh 3 letih. Tri predstavitve...toliko smo jih mi imeli vsak semester (se mi vsaj zdi). Tako da so mi vse te predstavitve  prišle prav, ker očitno tudi če se tega nismo zavedali so nam pripomogle k samozavesti. Poleg tega recimo David pred temu sploh ni znal uporabljati Power Pointa. Vau! Jaz se spomnim, ko sem svojo prvo Power Point predstvitev naredila že v OŠ...do faksa je Power Point postal tako standardno orodje kot je Word. Smo se pa vsi skupaj do konca izleta zelo izboljšali v predstavitvi. Po končani naši predstavitvi je imela predstavitev še druga skupina imenovana Seal of Approval.

Skupina Seal of Approval (spredaj Rebecca, zadaj Jude,Anica, Caroline, Tet, Paulina in Geni)

Po njihovi predstavitvi so nam profesorji malo pokomentirali predstavitve in končno smo bili prosti. Ob 9ih zvečer :). Ker je bil petek smo se odpravili na pijačo v mesto. Težko sicer rečemo mesto, ker je zelo zelo majhno. V bistvu smo v petek zvečer našli le en lokal, ki je bil odprt. V lokalu pa pač standardno: malo pijače, pogovori s sošolci in igrali smo biljard. Midve s Tet sva igrale proti Jude in na žalost izgubile. Jude je dosti časa zaostajala, samo na koncu pa je spravila 3 krogle notri. Grrr... Z Jude sva se okoli polnoči odpravle nazaj proti biološki postaji.

Pijača po napornem dnevu (Donal, David, Gareth, Angela in Jude)

Rebecca, Ken in Tet ter David, ki je igral biljard

 Noč je bila zelo mrzla. Celo noč me je zeblo in ves čas sem razmišljala kako lepo toplo je v moji sobici v Edinburgu. Z Jude sva glede vstajanja dokaj podobne. Zajtrk smo imeli ob 8ih. Uro sva si naštimale ob pol 8ih in zares vstale 10 do 8ih. Takrat sem ugotovila, da je bilo okno celo noč odprto. Ja ni čudno, da me je zeblo! Jude je rekla, da je hotela prezračit in nato čisto pozabila... Ohhh. No vsaj vedla sem, da bo naslednja noč bolj prijetna. Po zajtrku smo imeli predstavitev načrtov za tisti dan. Predstavila nam ga je profesorica Jo, ki mimogrede nas bo učila biotehnologijo. Tisti dan zjutraj smo se odpravili na tako imenovani suhi potop. Suhi potop poteka v komori in ti naredijo pogoje takšne kakršni bi bili pri potopu do 50 m globoko. V bistvu s tem lahko v "varnem" okolju ugotoviš, če se lahko in si sposoben takega potopa. Meni je bilo to super, ker se si zmer želela poskusiti potapljati, me je pa zmeraj pač skrbelo kako je s tem pritiskom in to... No ugotovila sem, da verjetno ne bi imela problemov. Pritisk sem uravnavala brez problema. Ne razumem čisto zakaj, ampak ko si tako globoko lahko pride do narkoze z dušikom (če kakšen potapljač ve kaj več o tem lahko pove ;)). V bistvu da se ne bo tako grozno slišalo vsi skupaj smo začeli imeti res smešne glasove...take kot bi bili na heliju. Nekateri bolj občutljivi pa začnejo biti celo "pijani". Ena od teh je bila profesorica Jo. Predstavljajte si ko vidiš svojega profesorja, ki se ves čas hihita in govoriti vse možne traparije. Zabavno! Tudi profesorja Hamisha je blo zabavno poslušat. Predvsem ko je rekel naj ga jemljemo resno...je cela komora počila od smeha. Medtem je drugi profesor Bill začel peti pesmice kot so Old Macdonald had a farm...hahaha. Pa tudi vsem sošolcem sem se nasmejala. Ne vem kdaj sem se nazadnje tako do solz nasmejala, tako drugim kot tudi sebi. Na žalost v tej komori zaradi pritiska ne smeš imeti nobenih naprav, kot so telefoni in fotoaparati. Kar je zanimivo je  tudi, da ko se spuščaš ti postane zelo vroče...kot v savni. Ko pa se dvigaš pa ponovno res mrzlo, kot v kakšnem hladilniku. Je pa bila res super izkušnja.

Pred "potopom" (ne bom vseh naštevala, le Bill prvi na levi in Jo na desni)

Po kosilu smo se spravili spet k identifikaciji. Tisto popoldne mi je uspelo indentificirati 3:

• majhnega jastoga Munida rugosa...ki je bil pretirano živahen in se mi ni ravno pustil, da sem ga pretirano držala v rokah.
• morsko zvezdo Henricia oculata, ki je bila veliko bolj prijazna. Sva se kar spoprijateljile in sem jo poimenovala Tončka. Po končani indentifikaciji  sem jo spustila nazaj v morje...sem se pučutila kot v filmu Free Willy. Free Tončka...oh ja...me prav zanima kako se ima zdaj ko ni več z mano. :( :P
• morsko veternico Urticina eques

Jaz s Tončko in Marjanco.

Morska veternica

Del sedimenta, ki smo ga prejšni dan vzeli s pomočjo grab sampla smo čez noč posušili. Tisti dan pa sva ga midva s Kennethom najprej naštimala na posodo z večimi siti. To posodo sva dala potem tresti za 20 minut in kasneje dobila sediment razdeljen po velikosti (glede na velikosti lukenj v situ). S tem smo lahko ocenili kakšna so tla na dnu morja. S to informacijo pa lahko oceniš katere živali živijo tam. S Kennethom sva v teh 5ih dneh bila ponavadi skupaj in sva bila zelo dobra ekipa.

Tresenje posod s siti.

Zbiranje sedimenta.

Primerki sedimenta glede na velikost.

Pred večerjo pa smo začeli delati na predstavitvi. Tokrat smo vsaj vedeli, da nas čaka. S Kennethom sva opisala beam trawl in dobljene rezultate. Torej živalce, ki smo jih dobili in kako pomembne so. Poleg tega sem jaz napisala še kratek del o habitatih, ki so socio-ekonomsko gledano pomembni. Tokrat je pred našimi predstvitvami imel predstavitev Hamish. Moram reči da ne bi imela nič proti taki službi. Veliko namreč "dela" v Južni Ameriki in Avstraliji. Po njegovi predstavitvi smo imeli predstavitev mi. Tokrat smo bili veliko bolj suvereni in smo dejansko vedeli kaj govorimo. Jaz in Kenneth sva dobro speljala najin del predstavitve. Meni se je rahlo zataknilo pri socio-ekonomskih dejavnikih. Ker mi je pri temu pomagal David sem med predstavitvijo, ko nisem znala izbrati pravih besed verejtno z najbolj puppy eyes kar jih premorem pogledala Davida in tiho rekla help. David je kot iz topa nadaljeval, tako da je izgledalo skoraj tako, kot da sva to ves čas načrtovala. Se je pa še enkrat zalomilo. Tokrat ne meni. Mogli smo na zemljevidu označiti, kje smo delali beam trawl. Sicer na hitro je vse izgledalo lepo...ampak profesorji so ugotovili, da smo točke začrtali na napačnem otoku. Jooooj! Hahaha. Kako nam je ratal zgrešiti otok...:D Po predstavitvah smo se odpravili spet v isti lokal. Tokrat sem velik del večera preklepetala z Jen (tista ki dela doktorat). Res me je navdušila ! Še bolj kot sem že bila. Jen namreč zdaj dela za Natural history museum v Londonu in je za njih zbirala razne primerke v morju pri Anatrktiki. Naslednji dan nam je o temu tudi predavala. Zanimivo je bilo tudi samo predavanje o življenju na enem bolj odročnih krajev na svetu :). Tisti večer se je v temu lokalu odprl tudi disco in sicer v delu, kjer je čez dan odprta gostilna. Tole mestece je res majhno, saj se pomoje vsi mladi hodijo zabavat v ta lokal. Punce so bile pa tako napravljene kot bi šle na maturanski ples, ne pa le v soboto zvečer ven. No verjetno je težko, če je to največ kar sploh imaš od zabave...živiš pa itak na otoku, tako da niti nikamor drugam ne moraš iti. Dvomim da trajekti vozijo ponoči. Ampak me se nismo dale motiti in smo plesale, dokler so vrteli glasbo. Mislim da je bilo do dveh zjutri. Najbolj smešno je bilo ko so zavrteli pesem Gangnam style in so vsi pozanli koreografijo iz videospota...in čeprav so vsi izgledal prav neumno, sem v bistvu jaz ker nisem znala plesat na to pesem še najbolj iztopala :). Moram pa povedati, da od fantov je bil edini, ki je bil dovolj pogumen, da se nam je pridružil Kenneth.

Rebecca, Jude, Tet in jaz.

Jaz in Jude :)

Noč je bila spet mrzla, ampak ker sem vedela, da Jude ne bi še enkrat pustila okna odprtega, sem pač mislila, da je stavba na splošno mrzla. Wrong! Jude je spet pozabla zapret okno. Joooooj! Ko sem to zjutri vidla sem jo skoraj  zadavila (to je zgolj prekomerno nabrana jeza do nje takrat...nisem zares tako nasilna...ali pač muhahaha! Bolš da ne pustite okna celo noč odprtga, če spite v sobi z mano!). Sicer pa Jude ni hotla zjutraj vstati za zajtrk in sem šla na zajtrk sama in ji nazaj v sobo prinesla 3 toastke z marmelado. Kljub temu da sem celo noč zmrzovala, sem bila še zmeraj preveč skrbna, da bi jo pustila lačno do kosila ;). Zjutraj smo kar takoj začeli pripravljati predstavitev, saj smo vedeli da popoldne ne bo nič časa. Smo pa tudi zjutraj še poskušali indentificirati vse črvičke iz blata, sam nam ni šlo preveč dobro. Taki eksperti pač še nismo. Smo pa do kosila vse živali spustili nazaj v morje.

Ta male živalce.

Po kosilu smo se odpravili na obalo, kjer smo mogli narediti fizični profil obale in pa pregledati kaj živi in raste na različnih conah obale. Fizično "profiliranje" je bilo dokaj enostavno le dolgotrajno. Napravo kot jo imajo (pomoje) geodeti smo postavili na začetek obale in nekdo z ravnilom je hodil proti morju. Ta ki ima ravnilo se je moral dreti tistemu za napravo koliko metrov je oddaljen od začetka in tisti ki je imel napravo je lahko prebral višino na ravnilu, ki ga je držala druga oseba. Zakomplicirano za razložiti! Na začetku sva to delala jaz in Gareth in nato Kenneth in Angela. Angela se je mogla na koncu že res močno dreti, da jo je Kenneth lahko slišal.

Priprave

Jaz za napravo (v anglešini level v slovenščini nimam pojma).

Posvetovanje s šefom skupine.

Menjava s Kennethom in vesel David.

Kasneje ko smo se zamenjali in sva z Garethom začela opisovati različne cone. Pri tem si opisoval, katere vrste živijo v določenem kvadrantu in koliko jih je. Gartehu je to šlo odlično in ker se jaz vse skupaj še učim je on govoril kateri polžek, rakec ali alge so katere vrste in jaz sem si le pridno zapisovala, kar je rekel :) V bistvu sva se pomoje skupaj, kar dobro odrezala. Boljše da sem jaz vse skupaj zapisovala, ker Gareth ima res doktorsko pisavo, katero res noben več ne zna za njim prebrat ( še sam ne). Za predvsem tole sem si mogla kupiti že v Edinburgu gumijaste škornje. Ampak se je splačalo, ker sem lahko hodila po morju, ne da bi me kaj skrbelo in še zelo poceni so bili (10 funtov ;)).

Opisovanje kvadranta Kelly in Donal

Eden od kvadrantov mene in Garetha

Naša linija.

Luštn kamen.

Morski biologi-to smo mi :)

Razprava v morju :D

Po končani vaji smo se odpravili na večerjo. Sploh se ne zavedaš kako se zmatraš, ko delaš vse to. Po večerji sta imele predstavitev Joanne Porter (učiteljica biotehnologije) in Jeniffer, katero sem že prej omenila. Obe sta me še bolj navdušile nad vsemu skupaj. Še posebej Joanne, ki sodeluje z nekim inštitutom na Novi Zelandiji. Jst bi tudi šla v Novo Zelandijo! Potem pa smo bili na vrsti še mi! Tokrat smo se zares odlično odrezali in so nas profesorji celo pohvalili da smo bili boljši od njih. Midva s Kenom sva delala zopet skupaj na metodi sejanja sedimenta in so naju pohvalili. Jej! Tisti večer smo zaključili ob 10ih zvečer. Noro. Od 8ih zjutraj do 10ih zvečer ves čas delo z izjemo presledki za hrano. Ampak jaz sem uživala. Sploh vam ne znam povedati kako! Izgleda da se tako počutiš, ko najdeš nekaj v čemer res uživaš! Samo še potapljati se moram naučiti. Ampak res sem včasih kar skakala od veselja in tekla sem in tja brez razloga. Ne zato ker bi se mi mudilo, samo pač res je pasal "šprintat" iz laboratorija v knjižnico, iz knjižnice v računalnico, iz računalnice na obalo... Ne vem zakaj ampak Ken se mi je dostikrat pri tem pridružil...verjetno je tudi on vesel, ker se je rešil kemije ;). David mi je enkrat rekel da bom mogla malo manj kave piti, ker sem preveč hiperaktivna, predvsem zjutraj :D. No saj kave in  čajev res še nikoli nisem spila toliko kot v teh 5ih dneh. Oni so si res 5x na dan prinesli čaj ali kavo ...in ker so jo prinesli tudi meni, sem pač spila.  No kakorkoli bilo mi je super. Tisti večer smo bili vsi preveč zmatrani, da bi šli ven, zato smo se odločili za gledanje filmov. Gledali smo akcijski film Taken. Bil je kar v redu, čeprav spet noben presežek. Smo se pa ful lepo namestili na kavču z dekcami in jedli kokice in pili coca colo. Luštno!

Fotoaparat, ki ga uporabljajo potapljači (zelo, zelo težek).

Naslednji dan smo najprej zjutraj dobili plan. Izvedeli smo, da bomo imeli zvečer predstavitev o fizičnem profiliranju in conah, naslednji dan zjutraj ob 10ih pa še končno predstavitev. Končna predstavitev naj bi bila o tem kateri , če sploh kateri vir obnovljive energije bi bil najbolj primeren za tisti kraj. V predstvitvi so mogli biti upoštevani vsi naši rezultati+ rezultati kakšnih drugih raziskav, ki bi pripomogli k odločitvi. Zjutraj smo še pogledali pod mikroskopi plankton in se poškušali čim več naučiti. Hiperakitven plankton. Jih komaj narišeš :).

Good morning Scotland!

Popoldne pa smo bili (celo!) prosti za delanje predstavitev. Najprej smo delali predstavitev za zvečer. Namen je bil naresti predstavitev do 3h popoldne, kar nam ni uspelo. Delali smo jo do 7ih zvečer. Jaz sem bila kar ponosna na svoj del. S Kenom sva namreč imela čez fizično profiliranje. Naredila sem sama (ker Ken več ali manj ni imel pojma o exelu) profil obale. Je pa Ken me dostikrat tisti teden zbadal z različnimi stvarmi. Ena od teh je bila, da pišem decimalke z vejico in ne s piko kot oni. To je sicer čisto odvisno, kako te naučijo in si navajen. Nas so učili z vejico. Ken je tako vsak dan izbral "word of the day" (besedo dneva) zame. En dan je to bila comma (vejica). En dan je to bila beseda sieve (sito), ker sem jaz izgovarjala sivvv, mogla pa bi sif. In en dan je bila to beseda beach (obala). Baje sem obalo izgovarjala zelo drugače, kot bi mogla. Tako da je namreč zvenela kot ena zelo grda kletvica, ki jo vsi poznate. Meni se je vedno zdelo, da se izgovarjata zelo podobno in da se pač v kontekstu vidi kaj govoriš. Narobe. Baje sem en dan cel čas ko sem govorila svoj del predstavitve klela. Hahahaha. Ups. Govorna napača pač! V naslednjih predstavitvah sem se te besede raje izogibala in jo zamenjala s shore. Kar se pa Kena tiče pa je rekel, da mu tega ne smem zamerit, ker je drezanje drugih njegov obrambni mehanizem, glede na to, da je on sam 28 letni študent, ki je velik metr pa žiletka z že dobro načeto plešo. Tako da ko pomisliš na vse to mu res težko zameriš. Pa tudi sicer vem, da ne misli nič slabega :).

Profil obale od obeh skupin (zelo sem ponosna, zato sem mogla to sliko dodat :))

Na žalost pa kljub temu da smo tisti dan vložili veliko dela v predstavitev se je malo zalomilo. Med predstavljanjem sta Gareth in Donal zašila vrstni red. Na koncu mislim, da so predvsem zaradi tega rekli, da je imela druga skupina boljšo predstvitev kot mi. Vse skupaj ne bi bilo nič narobe, če ne bi Gareth komentiral, da on ni mogel narediti boljše predstavitve, ker mu mi nismo do časa oddali slidov. Sicer sem jaz slide oddala do časa in vem da to ni letelo name, ampak me pa pogreje če delaš v skupini in se nekdo pred profesorji vrže ven in druge naredi "grde". Verjetno vas večina ve, da me lahko zelo hitro "pogreješ" in s tem komentarjem mi je Gareth močno stopil na živec. Ne vem...Mogoče je del tega tudi, da sem odraščala v ekipnem športu in ekipnem duhu, kjer je bila tako zmaga kot poraz ekipna. Vse napake so bile vedno ekipne. Ko so profesorji odšli sem šla do Garetha in mu to povedala. Seveda sem mu povedala v preveč visokem tonu, ampak nisem si mogla pomagati. Gareth pa je namesto, da bi se začel nazaj dreti (kar sem pričakovala) je samo zbežal v mesto in se ga napil. Halo! Tok grozna pa spet nisem bla, da se ga moraš napiti! No ker me je hitro za tem začela peči vest sem šla do njega in se mu opravičla. Mislim da mi ni nič zameril. Sem pa izvedela zakaj je bil tiste dneve ves togoten...Gareth namreč ne sme jesti jedi z glutenom in laktozo. In baje mu v menzi niso dali prave hrane. Ne poznam točno kako to deluje, ampak rekel mi je, da če je gluten postane jezen na cel svet in kdaj reče, kaj kar ne premisli. Tako da lahko rečemo, da je imel razlog, da se je obnašal dokaj nesramno v tistih dneh. Poleg tega je Gareth tudi dislektičen in težko drži koncentracijo (kar me zelo preseneča, da mu je kljub vsemu temu uspelo priti do magisterija).  Je pa Gareth rahlo tudi čudaški (ne bom pisala kaj vse dela, ampak pač z eno besedo čudaški) in ga zato večina razreda ne mara preveč. Mene ni nikoli motil in me tudi zdaj ne. Tudi danes sva recimo bila skupaj na kavi, tako da mislim da mi tistega pripetljaja ne zameri. Čeprav sem mu že takrat povedala, da mi ni žal ker sem mu to povedala, da spremenila bi samo način kako sem mu povedala. Kakorkoli tisti večer je Gareth šel po temu samo še spat in ostalo nas je 6. Ker smo bili verjetno vsi razkurjeni, ker so pohvalili drugo skupino smo želeli narediti naslednjo predstavitev res najboljšo. To nam je uspelo. Samo da smo delali skoraj celo noč. Verjetno tega še niste slišali, da bi študenti zavrnili noč v pubu zato da bi lahko delali na predstavitvi. No jaz sem to videla v živo ;) No saj sem bila ena izmed njih. Jaz sem sicer delala le do 2 zjutri in vstala ob 6ih zjutraj, da sem zadeve dokončala. David, Angela in Kelly so bili pokonci celo noč. Donal in Ken pa sta dobila 1 uro več spanca od mene. Ker me je še vedno pekla vest sem slide naredila tudi za Garetha in mu povdala, kaj je moral na predstavitvi razložiti. Tako da se je na koncu vse izteklo lepo in Fish whisperers so imeli svojo zadnjo predstvitev, v kateri so predlagali biogorivo iz makroalg kot možen vir obnovljive energije. Profesorji so bili s predstavitvijo zadovoljni in nam po njej ponudili pogodbo v vrednosti 25 000 funtov...v obliki čokolade ;). Hahaha.

Delanje predstavitve ob 2h zjutraj.

Naša NJAMI pogodba.

Vsi skupaj (zelo utrujeni).

Fish whisperers pri svoji predstavitvi.

Po končani predstavitvi smo odšli še peš v mesto in si razgledali mesto podnevi za spremembo :). Videli smo tudi tjulnčke haha. Po temu smo se še odpravili na vrh otoka, kjer je bil razgled res čudovit. Nato pa smo šli nazaj proti Edinburgu. Odhod je bil žalosten, saj sem sem tistih 5 dni res uživala, čeprav so bili zelo naporni in upam da se še kdaj vrnem na morsko biološko postajo Millport.

Pot proti mestu

Mestece Millport

Gore na otoku Arran

David, Kelly in jaz

Na vrhu otoka.

Cela skupina.

Čakanje na trajekt.

Pa pa otok Cumbrae!

Aja nazaj grede so vsi zaspal kot mrtvi...jaz pa ker ne znam spati sede, sem samo čakala na prihod domov in spala celo popoldne :)

Zaspančki!

Upam da ste se spet prebili čez (zopet) dolgo objavo in upam da naslednja sledi kmalu. Pa prosim če mi kaj napišete kaj dogaja doma! Zanima me vse!

xoxo Blažka ( The Fish whisperer)