Let's get this Party/Study started!

Živjo

No pa mi je le uspelo napisati drugo objavo. Najprej hvala vsem, ki ste si vzeli čas in prebrali blog ter hvala ker me ves čas sprašujete kdaj bojo nove objave...dober občutek, da vas zanima kaj se z mano dogaja :).

No pa začnimo...

Najprej bi rada povedala, da sem želela pisati bolj pogosto, ampak se je študij, kar na hitro res začel. Kot sem že povedala imamo ogromno nekih nalog, poleg tega pa še laboratorijska poročila in ponavljanje snovi. Vsega se hitro nabere, da ti ostane komaj kaj časa zase. Pa vam bom kar malo opisala predmete. Predmet s katerim sem se najbolj ukvarjala v zadnjih dveh tednih je bil Marine resources and sustainability ( morski viri in trajnostni razvoj). Imeli smo namreč za narediti dve nalogi do 10. oktobra. Na izbrane teme smo mogli napisati časopisni članek in pregledni članek. Časopisni naj bi bil načeloma lažji, ker nam ni bilo potrebno uporabljati znastvenih referenc in tudi pisanje ni znanstveno. Ne glede na to da sem mislila, da bo lažje imam očitno možgane za pisanje nečesa takega čisto zakrnele. Resnično smo se mogli preobraziti v novinarje in pisati nekaj kar povzroči neko reakcijo oziroma nekaj provokativnega. Ne smeš biti znanstveno kritičen in tudi ni potrebno da je vse res...kar težek zalogaj je bila ta naloga. Za to nalogo smo dobili oceno in namreč 70% (slaba 8/ dobra 7). Seveda sem želela več. Sploh pri takih nalogah sem skoraj vedno dobila oceno 9/10, zato je takle padec kar šok ;) Ampak glede na to da je to moja prva naloga v angleščini se ne bom preveč sekirala. Poleg tega je tudi Donal in še kar nekaj drugih dobilo 70% . Druga naloga je bila težja. Napisati sem mogla pregledni članek o pomoči revnim obalnim prebivalcem. Po resnici povedano sem po branju okrog 20 člankov imela že vseh revnih "pohn kufer". Ampak ja nalogo sem napisala in oddala. Rezultat sem ravnokar dobila in je bil 85%. No to mi je že bolj všeč. Poleg tega mi je profesor poslal še mail posebej, v katerem mi je napisal, da zgledam zelo zainteresirana za to temo in če želim se lahko prijavim na projekt, ki ga bo vodil naslednje leto v Maleziji in Kambodži. Hahaha. Sicer moram naslednje leto nazaj v Slovenijo, ampak dober občutek, ko te profesor sam kontaktira za to :). Najbolj nadležno pri oddajanju nalog je to, da imajo tukaj ko nalogo oddaš takoj programček, ki ti kaže plagiarizem in ne smeš imeti čez 10%  podobnosti. Tega v Sloveniji ni bilo. Seveda...kateremu profesorju se je pa dalo pregledati iz slovenščine v angleščino, ali si samo prepisal ali si res povzel. Poleg tega je res težje pisati v angleščini. Mislim, da osebno nisem slaba v angleščini, a vendar ni moj materni jezik in se kdaj pa kdaj, predvsem pri pisanju, znajdem brez pravilne besede. Ampak bo... tukaj sem zato da se učim :). Pri tem predmetu imamo še eno nalogo. To bomo morali delati v skupinah. Saj ste že slišali, kaj pomeni delo v skupinah. Naučilo me naj bi: komunikacije, skupinskega dela, odgovornosti... Kaj me je zares naučilo: ne zaupaj nikomur :P. Hec. Imeli pa smo zanimiv način izbiranja naslovov. Profesorju smo namreč mogli poslati 3 najljubše teme in on nas je razdelil v skupine. Dobila sem naslov, ki sem ga želela.. Samo očitno ga ni hotelo kaj preveč ljudi, ker sva v skupini le 2 (morali bi biti 3). V skupini sem s Kennethom. Kenneth je že 28 let star diplomiran kemik. Pred temu še nikoli nisem govorila z njim, ampak ko sva se malo menila za seminar sem ugotovila, da je fant zelo v redu. Očitno sem tudi jaz naredila dober vtis, ker zdaj pri predavanjih vedno sedi zraven mene haha ;). Na srečo pa smo ugotovil da še dve punci, ki na začetku nista pogosto hodili na predavanja, nimata skupine. Ker ravno dve skupini nista imele 3 članov je vsaka šla v eno od teh dveh skupin. Nama se je pridružila Poljakinja Paulina. Tudi s Paulino sva se hitro razumele. Predvsem dostikrat pride na vrsto tema podobnost/različnost med Slovenci in Poljaki. Tudi ona je "starejša", namreč 30 let. Tako da imamo povprečno starost v skupini 27 let. Tudi na splošno je, kar nekaj ljudi v razredu starejših (mislim da najstarejša je Španka Geni, ki ima 32 let in  je tudi že poročena). Definitivno s svojimi 23 leti pašem med najmlajše...jeeeeej! :D
Naslednji predmet je ekotoksikologija. Predmet mi je zares všeč. Sploh je dobro, ker pogosto vsaj osnove že poznam in ni nekega pritiska. Medtem pa nekaterim delajo probleme že osnove npr. DNA, proteini, imunologija... Kar je zanimivo pri tem predmetu je, da imamo vsak teden kviz na temo, ki je bila predelana prejšni teden. Kvizi bodo sestavljali 15% ocene. Kvize ne izpolnjujemo na papirju, kakor sem najprej pričakovala, ampak vsak dobi nekakšno tablico z gumbki (kot TV daljinec). Ta tablica ima tvojo številko. Potem se na tabli preko računalnika pojavljajo vprašanja in ti pritisneš tipko a ali b ali c ali d. Takoj ko vsi odgovorijo se ti pojavijo odgovori in veš kateri odgovor je pravilen. Sistem mi je prav zabaven. Zaenkrat sem od 10 točk dobila, 8, 8 in 9.
Kot izbirni predmet sem si izbrala še praktično ekotoksikologijo. Itak! Če se le da sem v laboratoriju :). Zaenkrat smo imeli samo eno vajo v laboratoriju (ostale na računalnikih-njah :/). Delali smo Bradfordovo metodo (tisti, ki ste bili moji sošolci na BF boste vedli zakaj gre, ostali verjetno ne). Sama Bradfordova metoda ni bila nič posebnega. Smo pa mogli v poročilu narediti še polno nekaj dodatnih zadev, katerih mi nismo nikoli prej delali. Groza! In nikjer nism najdla, da bi kdorkoli to delal. Pomoje se je to profesor kar malo zmislil, da ne bo poročilo prelahko. Poročilo pa je 10% ocene. Dobila sem oceno nazaj in sicer 85%. Kolikor vem je to bila najboljša ocena v razredu. Jupiii!

Bradfordova metoda.

Še zadnji predmet v tem semestru pa je biodiverziteta morskih organizmov. Tale predmet bo verjetno, vsaj kar se tiče izpita, najtežji. Pri predmetu se v bistvu učiš taksonomijo. Torej vse možne živali in rastline v kateri razred, red, družino spadajo in kaj je zanjo značilno. Seveda je vse podkrepljeno z latinskimi imeni. Sam profesor je rekel, da to kar predava ni nič v primerjavi s tem, kar bomo mogli znati za izpit (snovi je res preveč). Rekel nam je, da nam s predavanji le daje "fighting chance" na izpitu. Poleg tega sem več tednov razmišljala na koga me ta profesor spominja. Končno mi je kapnilo da na Dr. Coxa iz nanizanke Scrubsi. Hahaha. Ves čas dela take face, da jaz pokam od smeha...pa nobenmu drugmu ni nič jasno.

Glass sponge

Meduzica :)

Sedaj pa k bolj zabavni temi... druženju. V telih zadnjih tednih sem šla kar velikokrat ven, čeprav nisem imela veliko časa. Ampak je bilo vedno zabavno, tako da mi ni žal. Prvič ko smo šli zares skupaj ven, smo šli k punci z imenom Tetrienne Box (res ima zanimiv ime :D). Tet je drugače Angležinja iz Portsmoutha. Šli smo v njeno stanovanje, kjer smo spoznali še njene cimre. Z dvema sem se res ujela, saj smo predebatirale skoraj cel večer. Ena je bila Finka in druga Škotinja. Predvsem s Finko sva najdle veliko skupnih interesov. Škotinja pa je bila prva oseba iz Škotske, ki sem jo res brez problemov razumela. Z nami je bil tudi David (tisti ki ima res močan naglas). Ko sem mu rekla, da njo res dobro razumem, kljub temu da je škotinja mi je rekel da govori "posh" (vzvišeno) angleščino. Tisti večer se nam je od sošolcev pridružila še Judith in Gareth. Judith je tista punca, ki je prej študirala bussines. Gareth pa je fant, ki večino časa govori o svojih jastogih. Če sem ga prav razumela jih "redi" in spusti nazaj v morje, ker naj bi bili že dokaj iztrebljeni na tem delu Škotske. Lepo ane :) Vsi skupaj smo se najprej igrali eno igro, katere imena ne vem, ampak podbno kot activity,  le da si besede samo opisoval (imel si različne kategorije: slavna oseba, glagol, narava, mesto/država...). Sicer sem se igre res veselila, ampak jaz in Finka sva pač bile malo zadržane pred začetkom, ker je pač glavno orodje za igro jezik. Ampak moram reči, da mi je dobro šlo. Večkrat je zašil David (s kateremu sem bila v paru). Sva pa obadva zelo tekmovalna, tako da sva bila dobra ekipa. Samo da vam povem, kaj David ni vedel. Dobila sem besedo spominčica. Začela sem opisovati roža z majhnimi modrimi cvetovi, ime ima nekaj v zvezi z besedo nasprotno od pozabiti. Pa ni vedel, da je Forget me not. V bistvu sploh rože poznal ni...joooooj! Med igranjem igre pa se je nardil res neki neverjetnega. Mimo okna je šla neka močna svetloba. Vsi smo stekli k oknu in opazovali kaj se dogaja. Izgledalo je, kot bi neke leteče krogle padale z neba. Bile so zares počasne, tako da bi lažje rekli, da so letele čez nebo. Še nikoli v življenju nisem videla česa takega. Sploh ne znam opisati, ampak samo opazovali smo lahko z odprtimi usti. Ker sem o temu zasledila članek na 24 ur vam ga tukaj prilepim: http://www.24ur.com/novice/svet/mocna-svetloba-na-nocnem-nebu-vzdramila-britance.html

Igranje igrice

 Okoli polnoči smo se odpravili v nek pub. Pub mi je bil res všeč, ker je bila glasba ravno dovolj naglas, da je delovala kot kulisa, ampak ni motila. Poleg tega so vrteli stari rock. V pubu sem večino časa, kot sem že rekla, predebatirala s Tetjinima (ne vem kako naj Tet sklanjam) cimrama. Okoli pol 3h smo se odpravil nazaj in midva z Davidom na postajo, kjer sva hotela počakati avtobus. Ko sva prišla v bližino postaje sva zagledala avtobus in začela kot zmešana teči. Na žalost nama ga ni uspelo ujeti. Če bi voznik počakal le 3 sekunde bi bila notri. Če mene vprašaš naju je tudi videl, pa vseeno ni počakal. Smotan! Naslednji bus sva imela čez 1 uro. Ker se nama ni dalo čakati zunaj, sva šla spet do Tet. Po 1 uri nama je končno uspelo ujeti bus in sva šla proti campusu. Na avtobusu sva se začela špilati vislice na temo morske bilogije. Ko je postavil črtice, sem kot iz topa izstrelila algea. David me je samo debelo pogledal in rekel :" How the hell did you know that?!? " Hahaha. Po resnici povedano, nimam pojma kako sem to vedela...ampak sem :) Potem sem mu jaz dala besedo shark in je ni ugotovil :).  Ampak ko sva se igrala, sva pozabila gledati ven in sva izstopila na napačni postaji. Ampak ni bilo panike, ker sva mogla hoditi kakšnih 5 minut do mojga doma (David še malo dlje). Ampak predstavljajte si najina pogleda, ko sva izstopila in nisva prvih 5 sekund imela pojma kje sploh sva.

V pubu: Desno Jude, Tet, Morna (od Tet cimre sestra)  in David

Jaz s Škotinjo in Finko

Z Davidom sva se tudi na splošno v teh nekaj tednih zelo ujela. Verjetno je dosti v povezavi s tem, da greva vedno skupaj domov :D. Z Davidom sem šla enkrat tudi v pub tukaj v campusu in takrat sem mu povedala, da 3/4 časa nimam pojma kaj govori. Pa me je potolažil, da ga zelo malo ljudi razume in da sem jaz čisto v redu. Tudi rekel je, da če razumeš škotščino (ne angleščino) razumeš vse naglase angleščine. Ugotovila sem, da imajo neko podobnost z loškim naglasom. Veliko krajšajo. Saj veste naše: kk, lhk, tk.. To sem ugotovila, ko mi je povedal kaj je njegov najljubši šport...ribolov namreč. Izgovori se fishing. On pa je rekel fšn. In ko sem ugotovila, kaj je sploh rekel sem ga pač popravila, da reče se fIshing in fIsh in ne FŠ (dobro da ga jaz učim angleščino ane ;)). Pa je reku, da on izgovori tako. Sploh se ne zaveda, kako govori. Poslal mi je tudi filmček, kjer se malo hecajo iz škotskega naglasa: http://www.youtube.com/watch?v=3EZ32TygD9c Da se malo nasmejite. Poleg tega sem enkrat po TVju videla skrito kamero, kjer je po ulicah Glasgowa hodili Anglež s prevajalcem in spravljal Škote ob živce. Je bilo smešno, ker se jih res težko razume. In poleg tega se zdaj bolje počutim, ker res vidim, da če je nekdo Anglež nimam problema...Škoti pač čudno govorijo. Poleg tega mi je, kar nekaj ljudi reklo, da res dobro govorim angleško in večinoma so vsi presenečeni, ko izvejo, da nisem že več let tukaj.
Petek na koncu septembra smo se punce (jaz, Tet in Jude) odpravile žurat v disco v campusu. Tema je bila Hoedown, kar naj bi bil nek ameriški "kmečki" ples. Tako da sta obe punci imele škornje, kariraste bluze... Jaz se s tem nisem preveč obremenjevala, ker takih stvari pač nimam. Samo za en večer pa tudi ne bom kupovala. Na splošno so zabave s temo zelo pogoste. To je en strani fajn, ker naredi zabavo bolj zanimivo. Vendar pa če nimaš ničesar na to temo doma in moraš iti kaj kupit, le za to da boš v en večer oblekel. Ne hvala! Mi je blo pa všeč ker so naredili sedišča iz sena in tudi na splošno je ta disco v campusu zelo poceni. Tako da se ne sekiram preveč, ko grem ven.

Jaz, Tet in Jude v disco Zero.

Seno vsepovsod :)

Naslednji dan sem šla v stanovanje sošolke Anice. Anica je Nemka, s katero sva tudi pokupčkane pri vajah. Tudi na splošno je Anica zelo prijazna in rada pomaga. Povabila me je na praznovanje 24 rojstnega dneva. Od sošolcev je prišel samo še Gareth, tako da ostalih nisem poznala. Je pa zanimivo, da Anica ne pije alkohola in je v bistvu proti njemu. Nikoli še nisem spoznala osebe, ki ni spila več kot 1 kozarec šampanjca v življenju. Zanimivo. Poleg tega je še bolj zanimivo, ko slišiš kakšno glasbo posluša. Posluša dubstep in podobne žanre. Ta glasba je podobna nekemu technu z vmesnim kričanjem. Na koncu večera sem bila kar vesela, da so se lahko moja ušesa malo odpočila. Sem pa tam pri njej spoznala njene cimre. Cimri so bili iz Madžarske, Francije in Škotske. Poleg tega je bila tam še ena njena prijateljica iz Amerike. Z Madžarko sva se dobro razumele in sva govorile velik del večera. Predvsem je zanimivo, da je njena najboljša prijateljica Slovenka iz Murske Sobote in je zato znala kar nekaj zadev povedati po slovensko. Haha. Jaz sem bila navdušena! Kasneje pa sem se začela pogovarjati še s Škotom Alexom. Katera je bila glavna tema pogovora? Nogomet...haha. Itak. On je navijač Hiberniana, še enega kluba iz Edinburgha (v prejšni objavi sem povedala, da sva šla z Urbanom na stadion Heartsov). Kar je najbolj zanimivo je, da redki ljudje vedo kje je Slovenija, vendar tisti ki gledajo nogomet, ponavadi vedo. Tako da nam dela nogomet veliko promocijo. Rekla sem mu, da je naš Maribor igral z njimi par let nazaj. Njegov odgovor je bil, da ni samo igral, ampak ponižal Hibernian. Ampak, da je vse v redu ker so ponižali tudi klub Rangers iz Glasgowa. Na koncu večera sva se zmenila, da bova mogoče šla na kakšno tekmo skupaj. Bomo videli...najraje bi videla kakšno tekmo Celtica, čeprav bi znala tekma med rivalskima kluboma Edinburga Hearts in Hibernian biti prav tako zanimiva. Domov sem se odpravila okoli 1ih. Ko sem čakala na postaji na svoj avtobus sta se zraven mene usedli dve punci. Punce sta bile oblečene v mini kiklce brez kakršnihkoli žab in v majicah z naramnicami (ena celo z odprtim hrbtom). Za primerjavo...jaz sem imela gor spodnjo majco, majico, pulover in windstoper. Ne razumem kako ne zmrznejo. In takih je po Edinburgu ogromno. Pa naj bi bil razlog zato, ker je predrago če moraš odložiti zadeve v garderobi. Ne vem če obstaja dovolj dnarja, da bi mene spravil sredi noči (pri približno 7C) v taki opravi ven. Brrrr!

Anica piha svečke. V ozadju Madžarka.

Alex in Anika.

 Za tiste ki še ne veste sem začela trenirati odbojko. Treninge imamo 3x na teden po 3 ure, tako da se kar zmatram. Ravno danes me je trener pohvalil, da sem odličen "setter" (tisti na mreži) in da sem super igrala. Jupi :D Do zdaj me ni še nikoli pohvalil, tako da sem mislila da me že ne mara :(. Drugače obstajata dve ekipi in sicer ekipa najboljših, ki zastopa fakulteto in ekipa rekreativcev. Včasih moram reči da me zmoti, ko se kakšnim v ekipi rekreativcev ne da. Če se ti ne da pojdi domov in ne uničuj igre. Res nimam nič proti, če nekdo ne zna igrati in se trudi, samo da pa pustiš da ti žoga pade na tla pol metra od tebe...to pa znorim. Pa ja spet pride na dan moja tekmovalnost...ne moram iz svoje kože:).  Drugače pa skoraj po vsakem treningu pridemo domov z modricami po rokah. Še dobro, da ni Urbana tukaj, ker drugači bi kdo mislil da me tepe. Haha. Tako da lahko rečem, čeprav je šport brez kontakta ni čisto nedolžen.

Ena od mnogih modric.

 Pa samo za info: prijavnina v športno dvorano za celo leto je 90 funtov, kar je dokaj malo če pomisliš kaj vse lahko delaš. Lahko igraš več skupinskih športov (nogomet, košarka, ragbi...), posameznih športov (plezanje, lokostrelstvo, golf, atletika ...) ali greš na kakšno vadbo (razni plesi, body pump, pilates...). Seveda imajo tudi fitnes. Tako da mislim da je kar dobro porabljen denar, če hodiš. Sem pa poleg odbojke šla še enkrat na dodgeball (igra podobna igri med dvema ognjema). Dodgeball je bil organiziran preko študentske skupnosti in je del tekmovanja med različnimi študentskimi domovi. Tukaj študentski domovi tekmujejo med sabo pri vseh možnih stvareh in na koncu pač en od študentskih domov dobi nagrado. Moram reči da mi je bil dodgeball všeč. Kako mi ne bi bil. Glavna poanta je met žoge, kar pa obvladam. Le tarčo sem zamenjala :). Pa še ena zanimiva prigoda, ki se mi je zgodila. Morala sem kupiti športne čevlje za telovadbo. Že tako sem enkrat po glavni ulici iskala trgovino s športnimi artikli in je nisem najdla. Najdla sem le nekaj trgovin z opremo za pohodništvo. Nato sem naslednjič šla še v en nakupovalni center in najdla športno trgovino. Malo pogledam športne čevlje in pač izberem ene ter prosim prodajalca naj mi prinese številko 41. Ker teh čevljev niso imeli v 41 številki sem izbrala druge. Tudi teh niso imeli. Po izbranih 5 parih čevljev mi prodajalec končno pove, da v bistvu nimajo nobenih ženskih čevljev nad 39 in da naj grem pogledat čevlje na moški oddelek. Ni mi bilo najbolj všeč, da bom mogla nosit moške čevlje, samo kaj pa moraš. Ko končno izberem en par, ki je izgledal dokaj unisex mi prodajalec pove, da moških čevljev nimajo pod 42 številko. Kaaaaaj? A resno? In kako naj dobim čevlje jaz, ki imam 41 številko. Grrrrr! Vsaj malo se mi je sreča nasmehnila, ker sem najdla eno trgovinico, ki je bila dosti manjša, ampak so imeli 5 parov ženskih čevljev. Eni so mi bili všeč in sem prosila za številko 41. Ker so jih imeli v tej številki, sem jih takoj vzela. Hahaha.

 Toliko za enkrat. Upam, da je bila tokrat slovnica bolj na mestu (napake še vedno verjetno so), ker sta se namreč dva pritožila da težko bereta...vendar sem v prejšni objavi želela dati občutek, kot da sem z vami na kavi in vam to govorim in ne pišem.

Kakorkoli...še ena objava kmalu sledi ( ta vikend!) ker vam moram še  povedati o izletu v Liverpool in Millport. Verjetno pa še kakšno drugo malenskost, ki sem jo zdaj pozabila napisati.


xoxo (kisses and hugs) Blažka