Jaz turist, jaz študent

 Awrite! Hou ar ye?

Najprej vas vse, ki se vam bo dalo tole brati, lepo pozdravljam iz Edinburgha (oziroma iz Edinbraaa kakor se izgovarja). Najprej samo povem, da sem se za ta blog odločila, da mi ne bo potrbno vsem razlagat na dolgo in široko...vseeno pa to ne pomeni, da me ne kaj dodatnga vprašat :).

Torej v torek 4. septembra sem se iz Škofje Loke odpravila z dvema ogromnima kufroma (vsak 20kg) in še z 10kg težkim nahrbtnikom. Hvala bogu da je Urban šel z mano, ker drugače bi bilo tole kar mučenje. Oči naju je zapeljal do železniške postaje v Benetkah, kjer sva šla z Urbanom na vlak do Verone. Na železniški postaji sem pomoje prvič v življenju vidla fotra jokat...mi je blo res hudo. Sam tko je...tud ta najmlajša punčkica mora enkrat od doma. V Veroni na letališču je sledilo tehtanje kovčkov in nahrbtnikov. Pri temu sem kar zašvicala fuL, zato ker Ryanair za vsak kg več orng zaračuna...ampak na srečo sta kufra tehtala skupaj 39,6 kg in nahrbtnik 9,8 kg. Hahahaha! Se mi je kamen odvalil od srca. Nato pa vkrcanje na avionček in Edinburg here we go!

Že ko smo pristajali sva vidla da naju v Edinburgu čaka lep dan. Odlično. Sem mnenja, da mesto ki ga vidiš prvič, moraš videti v lepem vremenu...drugače se ti zna grdo vtisnit v spomin. Vsaj tako je pri meni veljalo za Pariz...do leta 2009, ko sem ga še enkrat po 10 letih videla in ugotovila da ni tako turoben in grd, kakršen je bil v mojem spominu. Ko sva se pripeljala v center Edinburga se je razprostru res lep pogled na staro mesto z gradom na vrhu zelenega hriba (malo spominja na Loko :) samo da je mesto in grad večji). Ta hrib naj bi bil včasih vulkan, ki pa zdaj ni več aktiven. No baje je Edinburg postavljen med 7 hribi, kateri so bili nekoč vulkani.

  Prva slika po pristanku.

 Grad nad mestom.

Ker sva imela ogromno prtljage sva seveda hotla samo čim prej v mojo sobo na campusu. Campus in univerza sta sicer zunaj mesta (okrog 30 minut z busom-busi peljejo neprestano podnevi in na pol ure ponoči). Moj prvi vtis campusa je bil: "Res bo super!" Campus je postavljen nekje na polju, tako da je super plac za sprehode in tek. Tukaj imamo vse : trgovine, knjigarno, banko, kapelco (tudi za druge vere je poskrbljeno), restavracije, kafičke, športno dvorano, športna igrišča, ogromno knjižnico in prostore za "hangat" in učenje. Ta kapelca ves čas nekaj organizira: Pancake party, international dinner, trip to Scotland...mogoče bom po enmu letu postala verna :). Najbolj pa me je itak zanimala soba. Sem v Leonard Hornerju v sobi 312. Soba je majhna...taka v socialističnem stilu z že dokaj dotrajanim pohištvom. Ampak po tem ko sem vse razpakirala, sem že začutila tisti pravi utrip sobe...ko se takoj počutiš bolj domače! Pogled je prav tako v redu (me je kar skrbelo, ker je Franja lani imela pogled na zid). V glavnem sicer samo travnik in par dreves...ampak meni je super. Pa ves čas imam obiske labodov pod oknom...kdaj tudi galebov. Tu obstajajo tudi zelo novejše sobe...en blok so zgradili lani. Soba pa stane na tedn kar 50 funtov več kot moja...tako da sm rekla da bo kr "potrpela" in si raje privoščila kasneje kakšno potovanje. Moji kitchen mate so: 2 Tajki in Grk. Sicer pa na drugi strani hodnika še 4 ljudje azijskega porekla. Tako da se počutim ko v Bangkoku :). Sicer pa so v redu. Grk me je na drugi dan kar malo nasmejal. Vprašal me je če nas je 5? Pa mu pač jst odvrnem, da mislm da smo sam 4 (ker so pač na tem delu hodnika 4 sobe). Pa on meni kako če je pa 5 polic v hladilniku. Hahahaha. Kar je še najbolj zaskrbljujoče je, da študira matematiko. No sej preštel je prov...

 Pogled iz moje sobe.

 Pot na faks.

Naslednji dan sva šla v šoping. Šoping je potekal v večjem supermarketu, kamor sva šla z busom. Ta market se imenuje Asda. Odprt je 24 ur na dan in sedem dni na teden :O. Je nekaj podobnega kot Tesco...ima bolj nizke cene. Je pa v Asdi veliko teh for: Če kupiš en šampon je 2,5 funta če kupiš 2 sta 3 funte. Resno!?! Grrr! Tako da sem velik reči kupila dvojno :). Tja sva mogla dvakrat. Najprej sm kupila posodo in nekaj drugih stvari. Potem pa še hrano...še nikoli v življenju nism toliko keša na enkrat zagonila za futr! Lahko vam povem da šoping zmatra človeka. Popoldne sva se odpravila na sprehod po mestu...tudi ko si ga pobližje pogledaš je lep. Tak starinski ampak vsepovsod so neki zeleni deli. Na koncu sva se usedla in prisluhnila lokalni skupini, med katerimi je nekdo igral tudi na za njih značilne dude (btw ostrman če bereš dude so 75 funtov).

 Šoping v ASDA centru.

 Poslušanje lokalne skupince.

 Princess Street gardens

V četrtek sem imela jaz vpis. Torej živčna, ker nism vedla kaj me čaka in koga bom spoznala. V razredu nas je bilo 16 (nekaj jih je še manjkalo).  Najprej smo poslušali predstvitev programa. To predstvitev je imel čez Mark Hartl. Vesela sem, ker govori res lepo in razločno ter nima nobenega močnega naglasa. Poleg tega je pa res prijazen in nekako takoj dojameš da je tak "aproachable" tip profesorja. Dal nam je celo telefonsko številko in rekel da se moramo kdaj dobiti tudi na kakšnemu "pintu" piva. Nam je vseeno dal vedeti, da tole leto ne bo "walk in the park". Po temu smo imeli vpis po računalnikih in izdelavo študentskih izkaznic. Tisti dan sem sošolce samo bolj od daleč gledala :P.

Ker sva imela z Urbanom popoldne čas sva se odločila iti na stadion lokalnega kluba Hearts s katermu je Liverpool igral slabe dva tedna preden sem v Edinburg prišla jaz. Damn it! Zanimivo je bilo to, da vhodi na stadion niso bili nič zavarovani in sva šla kar notri, ne da bi karkoli plačala. Sva imela svoj stadion tour. Kasneje sva šla še v Camera obscura. To je neka malo višja stavba v kateri so že zelo dolgo nazaj s pomočjo ogledal projeciral sliko Edinburga na platno. To mogoče zdej ne zveni nič posebnega...ampak baje so ljudje ko so to videli v preteklosti (ko še ni bilo fotoaparatov, kamer in ostale tehnologije) tudi omedleli zaradi tega "čudesa". Je pa v tej stavbi tudi veliko drugih zadev... predvsem takih povezanih z iluzijo.

  Na Tynecastle stadionu.

 Camera Obscura

 V petek zjutraj (no...ob 10ih) sva se odpravila v Glasgow. Mesto z enakim številom prebivalcev kot cela Slovenija. Ampak vseeno ne glavno mesto. Glasgow je bolj industrijsko mesto...zato mogoče za odtenek bolj turobno. Vseeno pa v centru mesta dogaja. Veliko trgovin, pubov in gostiln...vsekakor se bom tja kdaj odpravila šopingirat! Ima tudi nekaj bolj posebnih stavb, samo na žalost se nisem na mesto pripravila, tako da ne vem kaj so bile. Najina glavna naloga je bla obisk stadiona kluba Celtic. Sej vem, sej vem...spet ta fuzbal. Ne morem iz svoje kože! Celtic bi lahko rekli je nekakšen pobraten klub Liverpoola. Oboji na primer pojejo You'll never walk alone. Pa tud tko se mamo radi. V glavnem tam sva mogla za ogled stadiona seveda plačat. Ni šlo spet zastonj skozi. Jaz sem si tudi kupila obesek za ključe, Urban pa šal in majico.

 

Artikli za navijačice.

 

Celtic Park.

 

 Gužva v Glasgowu.

Za vikend sva se odločila malo razgibat noge. Tako da sva se odpravila na vrh enega od neaktivnih vulkanov- Arthur's Seat. Pot do gor je bla lepa in razgled res prečudovit. Samo preveč vetrovno! Tako da sva se hitro začela vračati proti centru. Nazaj grede sva izbrala drugo pot, ki je bila bolj strma kot najina in posledično naju je tudi ogromno ljudi vprašalo: How much further? Najbolj se mi je v spomin vtisnil en Italjan z roza lasmi in "primerno" opremo za v hribe. Po tem vprašanju je namreč sledilo, če obstaja še kakšna pot do gor in ko sva mu odvrnila da ja in da je tudi veliko lažja...je tako zavil z očmi in verjetno preklel naju in hrib. Sledilo je kosilo. Jaz sem želela probati tradicionalno škotsko torej haggis-kar je kao neka krvavica. Me je kar skrbelo kakšen bo ta haggis ampak je bil presenetljivo v redu. Vseeno pa če bi šla še enkrat bi raje naročila kar je naročil Urban fish&chips.

 Vrh Arthur's Seata.

 Hihi :)

Fish&Chips

Na še zadnji "brezskrbni" dan sva se odpravila na plažo. Plaža in promenada ob njej je luštna. Ogromno ljudi se očitno pride tja zabavati z otroki, psi ali pa kar tako malo odpočiti. Midva sva si privoščila sladoled in en sprehod. Nazaj grede sva se odpravila še na en hribček na kateremu je kar nekaj stavb, katere so bile narejene v grškem stilu. Edinburgh naj bi bil zato Atene severa. Še enkrat je razgled res lep.

 Sprehod ob plaži.

  Akropola v Edinburgu.

 Princess street v ozadju.

V ponedeljek se je začel faks. Zbrali smo se na recepciji, kjer nas je Mark odpeljal v knjižnico. Med potjo je z mano začela govoriti Amy. Punca je zamudila avion in zato ni mogla priti v četrtek na vpis. Najboljš mi je bilo, ker sem dobila občutek da je nekdo še bolj zmeden kot jaz. Hihi. Mislim da še zdaj ni vpisana, ker je pozabila toliko stvari. V knjižnici nam je ena gospa pokazala kako iskati vire itd. Poleg tega nam je pokazala program, ki ti vire avtomatsko izpisuje na koncu npr. seminarske. How awsome is that! Tako da ne rabiš še ne vem koliko ur da vse izpišeš na koncu. Mimogrede knjižnica je med izpitnim obdobjem odprta 24 ur na dan :P. Po knjižnici je sledil safety talk za delo v laboratoriju. Tip ki nam je o tem predaval res ni maru biologov! Pa potapljačev! Po safety talku je do mene prišel nek Irec in se začel z mano pogovarjati. Nekako sva dojela da sva oba na "isti valovni dolžini". Jst sem biotehnolog in on mikrobiolog. Skoraj vsi ostali so ali morski biologi ali biologi ( z izjemo Amy ki je študirala geochemistry in še ena punca, ki je študirala Bussines). Začela sva se zgovarjati in se tudi tekom tedna res ujela, ker sva oba očitno bolj "piflarske" sorte in sva edinadva ostajala do konca... pa tud če crkneva. Ko se mi je predstavu nisem vedla kaj je rekel...tako da sem ga dolg časa klicala Irishman. Potem sem zvedla da mu je ime Donal...samo da sem spet dolgo časa mislila da mu je ime Donald in ne Donal. Problemi v glavnem. Sledile so predstavitve vseh predmetov. Pri predstvitvah sem več ali manj ugotovila, da so vsi profesorji več kot v redu, le da imajo nekateri bolj močn naglas kot drugi. Ajs! Dobili smo tud že ogromno nekih nalog iz katerih se že zdej vn ne vidm! Tudi hipotezo za projekt moramo imeti do novega leta.  Poleg tega moramo snov predelati preden pridemo na predmet. Po predstavitvah je sledila pogostitev v Postgraduate centru.To je neka stavba v katerem so lahko le postgraduate študenti. Luštna stavba. Pogostitev je bila res zakon. Predtsvljala sem si le kakšno pijačo. Ampak so imel še res velik hrane. Hahaha. Nom nom nom. Takrt sem se tudi z drugimi sošolci malo pogovarjala in tudi s profesorji. Omenila bom le Davida. Živi nekje v bližini Glasgowa. Človk ima tak naglas, da je večina mojga deleža govora nekej tazga: Sorry I didn't understand you. Kot da ne govori anglešk! Majkemi! Ampak tipo je res prijazen tako, da se kar štekava...poleg tega je eden redkih, ki živi na campusu. Večina ostalih ima stanovanje v mestu. Ko smo vsi pojedli in jih je večina že šla domov...je ostalo še en kup hrane. Moja gorenjska vest me je pekla, ker sem hotla hrano seveda vzeti domov. Ampak sem si rekla, da se bom vzdržala. Nakar pa ena od teh škotskih punc vpraša kaj bomo s hrano. In vsi so se hitro strinjal, da jo morajo vzeti domov. Tako da si je vsak vzel en pladenj in gor naložil čim več hrane. Jaz sem vzela ta majhnega...tako da sem bila še med najmanj požrešnimi. Ko sem prišla v sobo je Urban na tole prigodo komentiral: "Očitno si najdla svoje ljudi." A-ha-ha-ha. No sam očitno smo oboji ohrni!

Postgraduate center

Ponoči je sledil verjetno eden težjih trenutkov. Malo pred 4 uro zjutraj je Urban šel domov. Ko sem vidla tist avtobus odhajat...nočem biti preveč dramatična...ampak res sem imela kar luknjo v srcu. Pojstla je kar naenkrat bila prevelka in zjutraj sem se zbudila čisto sama v preveč tihi sobi. Ampak nočem bit preveč depreseivna. Urban se vrača že prvega novembra...in vem da bo to en dva tri mimo. Sploh z vsemi temi nalogami. Pa itak hvala bogu za skype!

V torek, sredo in četrtek je na tej fakulteti sledila konferenca MASTS ( Marine Alliance for Science&Technology Scotland). V konferenci so bila predvsem predavanja, postri, nekaj filmov in delavnice. Vsak dan je trajalo od 9-19h. Seveda so vmes bile kavice in kosila. Da smo imeli to na začetku mi je bilo po eni strani super, saj sem ugotovila o čem vse se gre morska biologija in biotehnologija. Torej vse možne teme. Po drugi strani sem malo jezna, ker nimam dovolj znanja, da bi lahko s komu kaj podebatirala. Čeprav sem pri enemu res užgala debato, ker je imel temo na GSO (vstavili so gen alge v rastline). Eden od naših profesorjev je govoril o mikroogranizmih, ki pomagajo razgrajevati nafto. Ker mi je bla tema zanimiva sva z Donom šla do njega in prišli do zaključka da bova mogoče imela projekt pri njemu. Čeprav nisem še ziher. Kot sem že povedala sva bila z Donom ena redkih, ki sva vsak dan zdržala do konca. Bolje sem se spoznala tudi z Davidom, ki je sicer več ali manj samo prišel na koncu dneva na pir. Haha. Takrt sem spoznala še enga škota in sicer Garetha. Ko nikoli nisem hotla preveč piti oziroma ne več kot enga pira sta me označila za "too responsilbe". Ne, sam napit se ga nočem! Zadnji dan MASTSa pa sem se še bolje spoznala z dvema škotinjima Kelly in Angelo. Večina sošolcev je Škotov ali Angležov. Imamo enega Irca, Grkinjo, Poljakinjo, Nemko in Španko. Ostalo mislim da so vsi iz UK.

Slika nas. Nismo vsi, ker nas je kar nekaj manjkalo. Na levi strani je Don in levo od njega David. Desno od mene je Gareth. Mark je ta profesor z vijolčno kravato.

V petek smo imeli prvi "tapravi" šolski dan. Bilo je kar fajn. Samo po celem tednu sem že čist preveč zmatrana. V petek sem se veliko zgovarjala tudi z Nemko in Grkinjo. Pri njima se lahko malo spočijem, ker nimata naglasa in isto malo razmišljata o tem kaj bosta rekli. Čeprov Grkinja je mal razvajena. Živi namreč v tistih najdražjih blokih...kar sicer ni nič narobe. Samo je na tak način rekla, da ji starši plačujejo in da to je itak njihova naloga, da skrbijo za otroka. Jah no...mislim da bi glih tko skrbel zate če bi te dal v cenejšo sobo.

Zdaj pa je vikend. Včeraj sem se odpravila na kmečki market in nabavla ogromno zelenjave. Nom nom nom. Še dobro da imam kuharsko knjigo The accidental vegetarian :) Ko sem že pri darilih hvala tudi za copate. Super fajn so! Pa za zvezek, v katerem je že kar nekej zapiskov in pa tudi poster že visi na steni. Hvala za akto!

Farmer's market

Če vam je ratal prebrat do konca...čestitam...upam da nisem bila preveč dolgočasna. Pa če ste prijavljeni pa le komentirajte ali pa mi pište kej po mailu/facebooku/skypu. Povejte kaj dogaja kej v Sloveniji! :D

 See ye efter!